Ana Makovec: Pot do profesionalne kariere in življenjskih ciljev
Ana Makovec, ki je kot 15-letnica debitirala v članski SŽNL v sezoni 2022/23, je v lanski sezoni že pokazala svoj potencial in postala vedno bolj pomemben člen ekipe trenerja Žige Grgasovića. V tem intervjuju bomo odkrili, kako je Ana začela svojo nogometno pot, kako usklajuje šolske obveznosti z napornimi treningi in tekmovanji ter kaj jo motivira, da vsak dan stopi na igrišče. Spoznali bomo tudi njene cilje za prihodnost, vključno s tem, kako namerava nadaljevati svojo kariero in kaj pomeni igrati nogomet na profesionalni ravni.
Kako ste začeli svojo nogometno pot in kdo vas je pri tem najbolj podprl?
Nogomet sem začela igrati že kot majhna. Hodila sem na bratove treninge in tekme ter ga spremljala ob igrišču. Vedno sem občudovala, kako uživa v igri, in želela sem biti del tega. To je bil moj prvi stik z nogometom in tisto, kar me je resnično navdušilo, da sem tudi sama začela trenirati. Vedno sta me najbolj podpirala moja starša, a tudi drugi sorodniki in prijatelji so mi stali ob strani. Poleg družine me je seveda podpiral tudi moj prvi trener, ki mi je dal še večji navdih za nadaljevanje moje nogometne poti.
Kaj vas je navdihnilo, da ste se odločili za igranje na poziciji napadalke?
Igrala sem na skoraj vseh pozicijah, od obrambe do sredine, a na koncu sem pristala v napadu. Preprosto ni boljšega občutka, kot ko odštevajo zadnje minute, rezultat je izenačen ali pa se borimo za višje mesto na lestvici, in ravno tvoj gol odloči tekmo. Takrat čutiš, da si res dal vse od sebe za ekipo, in ta trenutek ostane s tabo še dolgo po tekmi. To je tisti občutek, zaradi katerega vsak dan treniram in igram.
Kako usklajujete šolske obveznosti s treningi in tekmami?
Ni lahko, zato se je treba navaditi na dober urnik in disciplino. Izbrala sem tudi športu prijazno šolo, da sem lahko uspešna tako v šoli kot v nogometu. Seveda pridejo trenutki, ko je naporno, ampak nogomet mi pomeni toliko, da mi daje dodatno motivacijo, da vse skupaj uskladim. Včasih se je treba tudi malo žrtvovati, a ko vidiš rezultate na igrišču in prejmeš pohvale za svoj trud, se vse splača.
Kako ocenjujete svoje in ekipne predstave v jesenskem delu prvenstva?
Jesenski del prvenstva je bil zame in za ekipo mešanica dobrih trenutkov in priložnosti za izboljšave. Vedno iščem načine, kako biti bolj konstantna in učinkovita na vsaki tekmi. Kar zadeva ekipo, smo pokazale veliko srčnosti in povezanosti, kar je naš največji adut. V ključnih trenutkih smo znale stopiti skupaj in dokazale, da se lahko kosamo z močnimi nasprotnicami. Kljub temu je bilo nekaj tekem, na katerih smo bile preveč nervozne ali smo popustile v koncentraciji, kar nas je stalo dragocenih točk. Verjamem, da lahko te izkušnje uporabimo kot dragocene lekcije za naprej.
Kako se soočate s težkimi trenutki na igrišču? Imate kakšen poseben način za motivacijo?
Seveda se s težkimi trenutki soočam pogosto, saj je to tudi del nogometa, vendar sem se naučila, kako jih premagati. Veliko mi pomaga tudi podpora soigralk. Vedno se vzpodbujamo, ne glede na to, kako težka je situacija. Na igrišču se zavedam, da nikoli nisem sama, in ravno ta povezanost nam pomaga premagati ovire. Trener Žiga Grgasović mi je velikokrat dal dober nasvet v težkih trenutkih, naj ostanem mirna, razmislim o naslednji potezi in se osredotočim na tisto, kar lahko nadzorujem. Njegovo zaupanje mi daje dodatno motivacijo. Doma pa me vedno čaka družina, ki verjame vame, ne glede na to, kako gre na igrišču.
Ali obstaja tekma v tej jeseni, na katero ste še posebej ponosni?
Definitivno. Ena tekma, na katero sem še posebej ponosna, je bila proti Primorju v Ajdovščini. Rezultat je bil tesen, vendar smo kot ekipa res pokazale svoj karakter. Borile smo se do zadnje sekunde, in čeprav zmaga ni bila visoka, je bil trud, ki smo ga vložile, res izjemen. Takšne tekme so zame posebne, ker pokažejo, koliko je ekipa pripravljena garati in se ne predati, tudi ko je težko. Po tekmi smo bile vse utrujene, vendar je bil občutek, da smo zmagale s skupnimi močmi, neprecenljiv.
Kako bi ocenili napredek ekipe Krim v primerjavi z lansko sezono?
Napredek ekipe v primerjavi z lansko sezono je res opazen. Postale smo bolj uigrane, kar se odraža na naši igri. Bolj smo samozavestne pri podajah, bolje razumemo igro in naše reakcije so hitrejše. Na treningih smo veliko delale na taktiki, kar se zdaj kaže tudi na tekmah. Rezultati potrjujejo, da smo na pravi poti, čeprav se zavedamo, da nas čaka še veliko dela. Veselim se spomladanskega dela, kjer bomo lahko še naprej gradile na tem napredku in dokazale, koliko smo kot ekipa napredovale.
Katere so po vašem mnenju ključne prednosti Krima, ki jih lahko izkoristite v nadaljevanju sezone?
Ena naših največjih prednosti je zagotovo ekipni duh. Pri Krimu smo res povezane, tako na igrišču kot zunaj njega, kar se pozna v ključnih trenutkih na tekmah. Vedno se borimo ena za drugo, ne glede na situacijo, in to nas naredi močnejše od mnogih nasprotnic. Poleg tega smo znane po tem, da ne popuščamo in vedno igramo na polno do zadnje sekunde. Druga ključna prednost je naša taktična fleksibilnost. Naš trener Žiga Grgasović nas je naučil, kako se hitro prilagoditi različnim nasprotnikom, kar nam daje prednost, saj lahko igramo raznoliko in presenetimo nasprotnike.
Je morda cilj vključiti se v boj z Radomljami in Primorjem?
Seveda, to je zagotovo eden naših glavnih ciljev za spomladanski del sezone. Radomlje in Primorje sta trenutno med najmočnejšimi ekipami v ligi, vendar verjamem, da imamo z našo ekipo vse možnosti, da se vključimo v boj z njima. Pomembno je, da ostanemo samozavestne in vztrajamo tudi, ko bo težko, saj se prav v takšnih tekmah pokaže pravi značaj ekipe. Če bomo dobro izkoristile treninge za napredek, sem prepričana, da lahko konkuriramo tudi najmočnejšim ekipam.
Na katerih področjih bi si želeli dodatno napredovati kot igralka?
Kot igralka si želim napredovati na več področjih, saj vedno obstajajo stvari, ki jih lahko izboljšaš. Ena mojih glavnih prioritet je natančnost pri zaključkih, saj želim biti še bolj zanesljiva v odločilnih trenutkih pred golom. Poleg tega se želim izboljšati v igri brez žoge. Tudi pri podajah in preigravanjih vidim prostor za napredek, saj želim biti še bolj kreativna v igri in pripravljati priložnosti za svojo ekipo.
Kakšna so vaša pričakovanja za spomladanski del prvenstva?
Za spomladanski del prvenstva imam visoka pričakovanja, tako zase kot za ekipo. Verjamem, da lahko pokažemo še boljšo igro, saj smo skozi jesenski del veliko napredovale in se povezale kot ekipa. Cilj je, da ostanemo osredotočene na vsako tekmo posebej, zmanjšamo napake in izkoristimo vse priložnosti, ki jih ustvarimo. Upam, da bomo skupaj dosegle čim višjo uvrstitev na lestvici in zmagale tekme, kjer smo bile v jesenskem delu blizu zmagi. Vem, da imamo potencial, zdaj pa je od nas odvisno, kako ga bomo izkoristile.
Katera je bila do sedaj vaša najbolj nepozabna nogometna izkušnja?
Moja najbolj nepozabna nogometna izkušnja je bila zagotovo moj prvi nastop za mlado žensko nogometno reprezentanco. Ko sem prvič oblekla dres z grbom naše države, sem občutila tako ponos kot odgovornost. Že med ogrevanjem sem imela mravljince po celem telesu, ko pa sem stopila na igrišče, je bilo, kot da živim svoje sanje. Na igrišču sem dala vse od sebe, čeprav sem bila malo nervozna. Ta izkušnja me je motivirala, da delam še trdo, ker si želim, da to ne bi bil moj zadnji nastop za reprezentanco.
Se vidite v nogometu tudi v prihodnje – morda kot profesionalna igralka?
Definitivno. Nogomet je moja strast in si resnično želim, da bi postal moja kariera. Sanjam o tem, da bi igrala na profesionalni ravni, morda v eni od velikih evropskih lig, kjer bi se lahko merila z najboljšimi igralkami na svetu. Vem, da pot ni lahka, ampak sem pripravljena izkoristiti vsako priložnost. Poleg igralske kariere si predstavljam, da bi ostala povezana z nogometom tudi kasneje – morda kot trenerka ali v drugi vlogi, kjer bi lahko delila svoje znanje in navdihovala druge. Ampak zaenkrat so moje misli osredotočene na to, kako priti do profesionalnega nogometa.
Kdo pa je Ana, ko niste na treningih ali tekmah? Imate kakšen hobi poleg nogometa?
Ko imam prosti čas, najraje preživim trenutke s prijatelji ali družino. Včasih poslušam glasbo in gledam nogometne tekme. Lotim se tudi peke – rada preizkušam nove recepte za sladice. Pa seveda, kakšen dober film ali serija zvečer je vedno super.
Kako bi opisali svoj značaj – ste bolj tekmovalni ali sproščeni?
Definitivno sem bolj tekmovalna oseba. Imam rada izzive in vedno se trudim, da dam vse od sebe, ne glede na to, kaj počnem. V nogometu to pomeni, da se vedno želim dokazati na igrišču, da sem pripravljena tekmovati in dati vse, kar imam. Tekmovalnost mi pomaga, da ostanem osredotočena in motivirana, saj vedno iščem načine, kako se izboljšati in doseči svoje cilje.
Kdo je vaš največji vzornik v življenju, ne nujno iz sveta športa?
To sta zagotovo moja starša. Sta moja največja podpora in navdih, saj mi vsak dan kažeta, kako pomembno je trdo delo, vztrajnost in ljubezen do tistega, kar počneš. Oba sta mi dala vrednote, ki mi pomagajo ne samo na igrišču, ampak tudi v življenju, in za to sem jima neskončno hvaležna. V svetu športa pa je moj vzornik zagotovo Lionel Messi. Njegova zgodba me spominja, da je s trdim delom in predanostjo mogoče preseči vse ovire, ne glede na to, kako velike so videti na začetku.
Ana, hvala za prijeten pogovor. Želim vam veliko uspeha na nogometnih igriščih in v osebnem življenju, lepe praznike ter zdravo, srečno in uspešno novo leto. Bi morda želeli za konec še kaj dodati?
Hvala tudi vam za povabilo in tudi vam želim vse dobro v novem letu.
