Neža Kržić: Od dekliških sanj do nosilke igre v Gažonu
Slovenski ženski nogomet v zadnjih letih doživlja pravi razcvet, v osrčju te rasti pa so mlade, ambiciozne igralke, ki s svojo nepopustljivostjo premikajo meje. Ena izmed njih je Neža Kržić, ki je svoje prve nogometne korake naredila v obmorskem Gažonu. Danes, desetletje pozneje, Neža ne le zastopa barve svojega kluba, temveč velja za eno ključnih nosilk igre v članski konkurenci, kjer s svojo borbenostjo in nogometno inteligenco navdušuje gledalce. Njena pot od sedemletne deklice, ki je na šolskem igrišču podila žogo s fanti, do zrele prvoligaške igralke, je polna odrekanja, učenja in vztrajnosti. V intervjuju nam je zaupala, kako se spominja svojih začetkov, kakšen vpliv je imel na njen razvoj prihod trenerja Samirja Zulića in kako ji uspeva usklajevati zahteven ritem gimnazijskega izobraževanja z vrhunskim športom. Neža pa ni le borka na zelenici. Ko sezuje kopačke, svojo energijo usmerja v naravo, glasbo in prenašanje znanja na mlajše generacije, saj se že preizkuša tudi v trenerski vlogi. V spodnjem pogovoru razkriva svojo osebnost, povezanost ekipe Gažona in tisto značilno primorsko trmo, ki jo žene naprej, ko so izzivi največji.
Neža, vrniva se v čas, ko ste obuli kopačke in prvič dres Gažona. Ste si takrat sploh upali sanjati, da boste desetletje kasneje ena od nosilk igre v članski ligi?
Ko sem prvič obula kopačke, so bile sanje skromne. Važno je bilo, da smo se zabavali in uživali. Namreč, ko sem začela trenirati nogomet, sem bila stara 7 let in takrat nisem bila sposobna niti razmišljati o prihodnosti.
Nogometna žoga v rokah deklice v tistem času – je bila to vaša uporniška izbira ali ljubezen na prvi pogled?
Definitivno ljubezen na prvi pogled. Že pred začetkom osnovne šole sem rada na igrišču brcala žogo s fanti. Potem pa se mi je v prvem razredu ponudila možnost, da se z nogometom preizkusim še med dekleti v nogometnem klubu.
Kako so vaši domači takrat sprejeli to odločitev? So bili takoj vaši najglasnejši navijači na tribunah?
Še danes se spomnim dneva, ko sem prišla domov iz šole in rekla, da želim trenirati nogomet. Mama me je najprej zelo zmedeno pogledala, ampak kasneje, ko so videli, koliko mi ta šport pomeni, so mi vedno stali ob strani in me podpirali.
Če bi lahko danes stopili do tiste majhne Neže na njenem prvem treningu, kakšen nasvet bi ji dali za pot, ki jo čaka?
Rekla bi ji, naj verjame v svoje sposobnosti in naj se ne boji delati napak, saj se ravno iz napak lahko največ naučiš.
Pot od dekliških selekcij do članic je polna pasti. Kateri trener je v tem obdobju v vas videl tisto "nekaj več" in vam dal samozavest, da stopite na veliko sceno?
Definitivno je bil zame pomemben prav vsak trener, saj mi je predal svoje znanje. Najpomembnejši je bil verjetno prav tisti, ki me je povabil v nogometni klub v mojih otroških letih. Za mojo samozavest za igranje v prvi ligi pa je zagotovo najbolj zaslužen zdajšnji trener Samir Zulić, saj je videl potencial v celotni ekipi in tudi v meni kot igralki ter mi res pripomogel k izboljšanju samozavesti in hitrejšemu ter boljšemu razmišljanju med tekmo.
Vsaka igralka ima tisto svojo "specialiteto". Kdaj ste ugotovili, katera vloga na igrišču vam najbolj ustreza in kje ste najbolj nevarni za nasprotnice?
Mislim, da sem to začela ugotavljati postopoma skozi treninge in tekme. Z izkušnjami sem spoznala, katere situacije na igrišču mi najbolj ustrezajo in kje lahko ekipi največ prispevam. Najbolje se počutim, ko sem aktivno vključena v igro, ko lahko pomagam pri ustvarjanju priložnosti in sem hkrati nevarna tudi v napadu.
Kako se spominjate svojega debija med članicami? Je bila prisotna tista zdrava mera treme ali ste komaj čakali, da pokažete, iz kakšnega testa ste?
Seveda je bila trema prisotna, a ta je še zdaj pred vsako tekmo. Vendar mi ni bilo tako težko, ker smo kot celotna ekipa prvič nastopali v prvi ligi in smo tako skupaj odkrivali, kaj pomeni igrati v članski konkurenci.
V nogometu se ne učiš le od trenerjev, ampak tudi od soigralk. Katera starejša igralka vam je ob prehodu v prvo ekipo dala največ nasvetov?
V bistvu sem vstopila v prvo ekipo takrat, ko je tudi naš klub prvič zaigral v prvi ligi, in zato nobena, niti od starejših igralk, ni imela prav veliko izkušenj s tekmovanjem na takem nivoju. Sem pa v mlajših selekcijah vedno sprejela kritike starejših in se potrudila izboljšati napake.
S prihodom trenerja Samirja Zulića se zdi, da je ekipa dobila novo identiteto. Če nam odprete vrata slačilnice – kaj je tista glavna stvar, ki jo je spremenil v vašem razmišljanju o nogometu?
Glavna stvar je bila to, da je verjel, da smo lahko konkurenčne ekipam, ko niti same nismo verjele vase. Predal nam je veliko znanja o nogometu in igri, pravilnih postavitvah in nasploh nas naučil veliko novega, in tako smo z ekipo v eni sami polovici sezone zelo napredovali.
Kje v njegovem taktičnem sistemu se vi osebno počutite najbolj suvereno? Vam je dal svobodo, ki ste jo iskali?
V njegovem taktičnem sistemu se počutim najbolj suvereno v vlogi, kjer imam nalogo povezovati igro med sredino in napadom. Dobila sem več svobode pri odločanju v napadalni fazi, kar mi ustreza in povečuje mojo učinkovitost. Ta svoboda mi omogoča, da izrazim svoje prednosti in bolj vplivam na potek tekem.
Če primerjate svojo igro v lanski sezoni in danes – kje pri sebi opazite največji preskok v zrelosti?
Pri sebi vidim največjo spremembo pri razmišljanju in sprejemanju odločitev med samo tekmo; odločitve sprejemam bolj mirno in s širšo sliko igre v mislih. Napredek je seveda tudi fizični in tehnični, ampak največji preskok se je zgodil prav v glavi.
Nogometna inteligenca se gradi z minutami na igrišču. Vi jih imate letos kar nekaj – se danes na igrišču odločate hitreje in bolj preudarno kot pred letom dni?
Seveda, iz tekme v tekmo napredujem in se naučim nekaj novega. Sigurno razmišljam pametneje, namreč bolje predvidevam poteze nasprotnic in odločam se za poteze, ki so v tistem trenutku najboljše.
Trenutno ste v osrčju boja za sedmo mesto. Lestvica ne laže, bitka je neusmiljena. Zakaj bi stavili prav na Gažon, da bo na koncu sezone tisti, ki bo slavil v tem boju?
Sigurno ne morem reči, da bomo sezono zaključili na 7. mestu, ker je nogomet igra polna presenečenj in nepričakovanih izidov. Sem pa zagotovo prepričana, da z dobro energijo v ekipi in trdim delom lahko dosežemo ta cilj.
Kje vidite tisto ključno prednost vaše ekipe, ki je nasprotnice (še) nimajo?
Prednost naše ekipe je sigurno to, da smo kot ekipa res zelo povezane, ne samo na igrišču, ampak tudi izven. Ta povezanost nam omogoča, da se med seboj lažje spodbujamo in popravljamo napake druga druge.
Kako bi ocenili svoje letošnje predstave? Ste s svojo formo v dresu Gažona trenutno tam, kjer si želite biti?
Z mojimi predstavami sem zadovoljna, seveda z nekaterimi tekmami nekoliko bolj, z drugimi manj. Vem, da sem sposobna še veliko več in imam še ogromno prostora za napredek, in prav to me motivira k trdemu delu.
V letošnji sezoni ste praktično nepogrešljivi na igrišču, minutaža pa raste iz tekme v tekmo. Je ta vaša vzdržljivost plod tiste naravne primorske trme ali ste v zadnjem letu morali spremeniti svoj pristop k pripravi, da zdržite takšen ritem v članski ligi?
Mislim, da je pri tem malo obojega. Primorska trma zagotovo pomaga, saj me vedno žene naprej in me motivira, da dam na igrišču vse od sebe. Po drugi strani pa sem se v zadnjem letu veliko posvečala tudi fizični pripravi, regeneraciji in bolj premišljenemu pristopu k treningu. Ritem v članski ligi je zahteven, zato je pomembno, da dobro skrbiš za svoje telo in da si na vsaki tekmi pripravljen dati maksimum.
S katero soigralko se na igrišču razumete "miže"? Kdo je tista oseba, ki najbolje bere vaše namere in podaje?
Na igrišču se razumem z vsemi, najbolj pa z Marušo, namreč obe zelo dobro predvidevava najine naslednje poteze. Z Marušo (Lovrečič) igram nogomet tudi izven tekem in treningov, zato sva skupaj zelo lepo uigrani.
Kdo je pravzaprav Neža, ko sezuje kopačke in odloži dres? Kako bi se predstavili nekomu, ki vas ne pozna kot nogometašico?
Sem energična in športna oseba. Rada sem aktivna in vedno iščem načine, kako napredovati, tako fizično kot mentalno. Rada preživljam čas z družino in prijatelji. Verjamem, da način, kako živiš ''izven igrišča'', neposredno vpliva na to, kakšen igralec si na igrišču, zato vsak dan delam na tem, da sem boljša kot oseba in kot igralka.
Kako vaši najbližji danes gledajo na vašo kariero? Je družinsko kosilo sploh možno brez debate o zadnji tekmi?
Definitivno je šport ena glavnih tem pogovora v naši družini, saj je tudi moj brat športnik. Moji najbližji me pri moji nogometni karieri podpirajo in so name ponosni. Pri kosilu pa se raje pogovarjamo o bolj družinskih temah, saj je to eden redkih trenutkov, ko smo cela družina skupaj, saj mi šola in treningi vzamejo res veliko časa.
Ste v vsakdanjem življenju prav tako nepopustljivi in borbeni, kot vas vidimo v tistih težkih dvobojih na igrišču?
Seveda, tudi v vsakdanjem življenju sem borbena in vztrajna. Čeprav se hitro razjezim, ko mi kaj ne gre hitro od rok, nikoli ne obupam nad stvarmi, ki jih rada počnem.
Kako usklajujete šolske obveznosti z ritmom treningov? Je disciplina vaša močna točka?
Moram reči, da je kar težko usklajevati šport in šolo. Gimnazija mi pobere veliko časa, predvsem konstantno učenje. Ampak z dobro disciplino in organizacijo mi uspe usklajevati oboje, šport in šolo.
Kaj vas poleg nogometa najbolj sprošča? Imate kakšen hobi ali strast, za katero navijači morda ne vedo?
Zelo rada sem v naravi. Eden mojih večjih hobijev je bordanje, zelo rada pa hodim tudi v gore. V naravi se sprostim in vzamem čas zase. Zelo rada imam tudi glasbo in zato večkrat v roke vzamem kitaro.
Kakšno glasbo slišimo iz vaših slušalk, ko se pripravljate na tekmo?
To pa je zelo odvisno od razpoloženja. Najraje imam slovensko in hrvaško glasbo, predvsem dalmatinsko in ex-yu.
Kje se vidite čez pet let? Bo nogomet takrat še vaša strast ali morda nekaj drugega?
Definitivno bo nogomet takrat še vedno moja strast. Želim si, da bom takrat še vedno igrala nogomet ali pa vsaj ostala v stiku s športom kot trenerka. Namreč v vlogi trenerke se preizkušam že eno leto in moram reči, da mi je kar všeč.
Kaj je tisti osebni mejnik v slovenski ligi, ki si ga želite doseči, da boste čez nekaj let s ponosom rekli: 'V slovenskem ženskem nogometu sem pustila svoj pečat'?
Moj cilj je, da postanem ena ključnih igralk v ligi in da s svojimi predstavami pomagam ekipi do vidnih rezultatov. Rada bi bila prepoznana kot igralka, ki dela razliko na igrišču in na katero se ekipa lahko zanese v pomembnih trenutkih.
Če bi o vašem nogometnem vzponu posneli film, kakšen bi bil naslov in katera igralka bi vas igrala?
Naslov bi bil verjetno nekaj v smislu ''Korak za korakom do vrha'', ker se mi zdi, da se vsaka pot v športu gradi postopoma, z veliko dela in vztrajnosti. Kar se tiče igralke, pa bi to prepustila režiserjem – pomembno je predvsem, da bi film pokazal, koliko truda, odrekanja in ljubezni do nogometa stoji za vsakim uspehom.
Kateri je bil vaš najbolj neroden trenutek na zelenici, ob katerem bi se najraje udrli v zemljo, danes pa se mu v slačilnici vsi skupaj nasmejite?
Enkrat sem šla sama proti golu in bila prepričana, da bom gol zadela. Potem pa sem se pred golom spotaknila na žogi. Takrat mi res ni bilo do smeha, ampak ko pa danes pomislim za nazaj, pa je bila res kar smešna situacija.
Zmaga z 1 : 0 v zadnji minuti ali dominantna igra s 5 : 0?
Dominantna zmaga s 5 : 0, saj rezultat pokaže kvaliteto ekipe. Na rezultat 1 : 0 veliko ljudi gleda kot na posrečeno zmago.
Kaj je tista ena stvar, ki jo vedno naredite za srečo, preden stopite čez belo črto igrišča?
Nimam kakšnih posebnih ritualov pred tekmo. Ponavadi si vzamem čas za razmislek in si rečem, da bo vse v redu, ne glede na to, ali se tekma odvija po pričakovanjih. Pomislim na to, da sem lahko zelo hvaležna že za to, da sploh imam možnost igrati nogomet.
Vaše zaključno sporočilo vsem, ki dvomijo v vašo ekipo pred zadnjim delom prvenstva?
Dvom je v športu nekaj normalnega, a mi se osredotočamo predvsem nase in na svoje delo. V ekipi verjamemo druga v drugo, vsak trening in vsako tekmo damo vse od sebe. Najboljši odgovor na dvome so vedno predstave na igrišču, zato bomo naredile vse, da jih pokažemo tudi v zadnjem delu prvenstva.
