Golavt

Ko govorimo o predanosti, strasti in srčnosti v nogometu, ime Gaje Bizjak iz Ajdovskega Primorja vedno znova izstopa. Čeprav ni v osnovi napadalka, je v pretekli sezoni zabila kar 20 zadetkov in s tem dokazala, da zanjo ni ovir, temveč le izzivi, ki jih premaguje z odločnostjo in neomajno voljo. Gaja je igralka, ki zna z igrišča prebrati več kot le taktiko – zna čutiti igro, povezovati ekipo in nositi odgovornost, tudi ko je najtežje.

V intervjuju spregovori iskreno in odprto – o začetkih, vzponih in padcih, o dvomih in zmagah, pa tudi o trenutkih, ko se reflektorji ugasnejo. Njene misli razkrivajo več kot le športnico: Gaja je oseba, ki nogometu daje srce, a hkrati zna ceniti tišino narave, risanje in iskrene odnose zunaj zelenic.

To je zgodba mlade nogometašice Primorja, ki je že zdaj pustila močan pečat v svojem klubu, a zre tudi širše – v tujino, v prihodnost in v novo sezono, ki jo bo zagotovo znova odigrala z neomajno strastjo. Gaja Bizjak ni le nogometašica – je simbol odločnosti, poguma in predanosti športu.

Gaja Bizjak: Ko srce bije za nogomet - Golavt
© Marko Terlikar

Se spomnite trenutka, ko ste prvič brcnili žogo – in od takrat naprej ni bilo več poti nazaj?

Spomnim se, da sem prvič brcnila žogo na dvorišču s prijatelji. Bila sem majhna, a takoj sem začutila, da je to nekaj zame. Od takrat naprej me nogomet nikoli več ni spustil.

Zakaj ravno nogomet? V manjših krajih dekleta pogosto raje izberejo rokomet ali ples. Kaj je žoga pomenila vam?

Nogomet me je preprosto prevzel – bil je svoboda, izziv in veselje v enem. Res je, da so se druga dekleta odločala za rokomet ali ples, mene pa je vedno vleklo na igrišče. Žoga mi je pomenila prostor, kjer sem bila lahko to, kar sem – brez sodb, brez meja. Tam sem našla sebe.

Kdo vam je prvi rekel: »Veš, da si res dobra?« – in ali ste mu verjeli?

To sta bila moja starša. Opazovala sta me na tekmah in treningih in rekla: »Veš, da si res dobra?« Takrat sem prvič zares pomislila, da morda res imam nekaj posebnega.

Kdaj je nogomet iz igre postal odgovornost?

Ko sem začela igrati za klub in so prišle prve resne tekme, vsakodnevni treningi, obveznosti ... Takrat sem začutila, da to ni več samo igra. A čeprav je postal odgovornost, ni nikoli izgubil tiste iskrice, zaradi katere sem sploh začela.

Kako ste doživeli preskok iz U-17 med članice?

Bila sem ponosna, hkrati pa tudi nekoliko prestrašena. Preskok med članice pomeni višji tempo, več odgovornosti in izkušene igralke ob tebi. Na začetku sem bila tiho, predvsem sem opazovala, poslušala, se učila. S časoma pa sem začela verjeti, da spadam tja.

Če se dotakneva aktualnega dogajanja: pred sezono je bil cilj jasen – uvrstitev med prve štiri. Končale ste na petem mestu. Po zgodovinski zmagi nad Olimpijo v Ljubljani je na začetku spomladanskega dela kazalo zelo obetavno. Kaj se je po vašem mnenju zgodilo?

Res je, začele smo odlično – zmaga nad Olimpijo nam je dala veliko samozavesti. A sezona je dolga in mislim, da smo v določenih trenutkih izgubile fokus ali pa nismo bile dovolj konstantne. Manjkalo je tudi nekaj športne sreče. Vseeno verjamem, da smo pokazale, da spadamo v vrh – in da bomo iz te sezone potegnile pomembne lekcije za naprej.

Ste si kot ekipa morda postavile previsoke cilje ali vam je zmanjkalo samozavesti?

Ne bi rekla, da so bili cilji previsoki – verjamem, da moraš imeti visoke cilje, če želiš rasti. Morda pa smo si v določenih trenutkih preveč želele in nas je pritisk malce zmedel. Ko rezultati niso šli po načrtih, je padla tudi samozavest. Ampak to je del športa – pomembno je, da se iz tega učimo kot ekipa.

Igrali ste praktično vse – od osrčja obrambe do konice napada. Bi rekli, da je to vaša prednost ali znak, da ekipi nekaj manjka?

Po eni strani je to vsekakor moja prednost – prilagodljivost in razumevanje igre na različnih pozicijah. Po drugi strani pa to včasih pomeni, da moraš zapolniti luknje tam, kjer ekipi nekaj manjka. Ampak jaz vedno dam vse od sebe, ne glede na pozicijo. Na koncu šteje, da pomagaš ekipi.

Najljubši trenutek na igrišču letos – brez razmišljanja!

Zgodovinska zmaga nad Olimpijo v Ljubljani! Ta občutek, ko smo pokazale, da zmoremo, je nekaj posebnega.

20 zadetkov – to je sezona, o kateri večina napadalk sanja. Pa vi sploh niste začeli kot napadalka. Kako gledate na ta dosežek?

Še vedno mi je kar neverjetno, da sem dosegla 20 zadetkov, še posebej, ker nisem začela kot napadalka. To mi veliko pomeni in potrjuje, da lahko z delom in predanostjo dosežeš velike stvari. Vsak zadetek je bil rezultat celotne ekipe – ta uspeh si delimo skupaj.

Nogometašica Primorja Gaja Bezjak razkriva svojo pot – od prve žoge do 20 golov in ljubezni do nogometa. - Golavt
© Marko Terlikar

Marko Terlikar
info@golavt.com

Objavljeno:

Bodite na tekočem z najnovejšimi novicami in zanimivimi posodobitvami

Carpediem d.o.o.