Sistemsko podcenjevanje in bitka za nogometna igrišča
Bistvo težave ni v pomanjkanju kakovosti, ampak v sramotnem odnosu do osnovne infrastrukture. Ko klub v lastni občini bije bitko za termin na igrišču in ko so dekleta v vrsti za trening vedno zadnja – za veterani, za rekreativci in za vsako selekcijo fantov – to ni naključje. To je sistemska ignoranca. Kako naj šport napreduje, če se mora vsak teden boriti za košček trave, ki bi mu moral pripadati samoumevno?
Zakaj podjetja raje izbirajo influencerje namesto športnic?
Nič drugače ni v svetu kapitala. Kot urednik spletne strani, ki se izključno posveča tej temi, se vsak dan zaletavam v zid. Iskanje partnerjev in oglaševalcev je misija nemogoče, ker se podjetja danes raje odločajo za sodelovanje s t. i. influencerji. Ti imajo morda na tisoče več sledilcev, a večina so tam le zaradi popustov in instantne zabave.
Mi nimamo takšnih številk, imamo pa skupnost. Naši sledilci nas ne spremljajo zaradi kode za popust, ampak zato, ker želijo biti na tekočem z razvojem ženskega nogometa. To je lojalno in namensko občinstvo, ki pa v očeh marketingarjev očitno nima dovolj "perspektive". Česa vas je sram? Je blagovni znamki pod častjo, da bi se njeno ime pojavilo ob dekletih, ki na igrišču puščajo srce, namesto ob nekom, ki le pozira z izdelkom?
Resno športno poročanje namesto cenenih klikov
Iskanje pokrovitelja za medij, kot je naš – ki ne živi od rumenega tiska, "clickbaita" in senzacionalističnih naslovov o videzu igralk – je včasih težja misija, kot če bi sami klubi iskali milijonske sponzorje. Mi ne prodajamo poceni klikov, prodajamo vsebino in spoštovanje do športa. Vse to počnemo v svojem prostem času, ob rednih službah, z ekipo, ki bi lahko popoldneve preživljala precej bolj lagodno.
Pa jih ne. Zakaj? Ker verjamemo, da se vsak trud enkrat, prej ali slej, poplača. Verjamemo, da si slovenske nogometašice zaslužijo vse to, kar imajo njihovi moški kolegi: normalne pogoje, dostojno medijsko pokritost in okolje, ki jih ne bo odpisalo ob prvem vetru.
