Golavt

Teden se obrne, obrazci na mizi ostajajo isti, realnost na igriščih pa še bolj kruta. Medtem ko se v Evropi iz dneva v dan stadioni polnijo, pri nas ženski nogomet še vedno dojemamo kot eksotični hobi, ki ga krovna zveza ohranja pri življenju zgolj zato, da zadosti birokratskim standardom UEFA. Bodimo odkriti: zadnji vlak za resen razvoj ni le zatulil, ampak že pospešuje s postaje, mi pa še vedno tečemo za njim z vrečo rabljenih žog in starimi dresi v rokah.

Ali slovenski ženski nogomet ostaja le statistika na papirju? Čas je za prave investicije, močno ligo in konec ignorance moških klubov. Ura bije dvanajst! - Golavt
© Marko Terlikar

Kje so nove sredine in kje je pogum?

Slovenija ne more preživeti z ligo, ki se zdi kot zaprt klub nekaj entuziastov. Potrebujemo decentralizacijo. Nogomet se ne sme končati na obrobju Ljubljane ali v Prekmurju. Kje so Celje, Kranj, Slovenj Gradec, Novo mesto, …? Kje so tisti zgodovinski bazeni talenta, ki v moški konkurenci proizvajajo reprezentante, v ženski pa sploh ne obstajajo na zemljevidu?

Razširitev zanimanja ne bo prišla sama od sebe z objavo na družbenih omrežjih. Potrebujemo nove sredine, ki bodo čez 5-10 let stalnica, ne pa muha enodnevnica, ki ugasne ob prvem pomanjkanju financ. A kako prepričati te sredine, da vstopijo v sistem, kjer so trenutno obsojene na vlogo topovske hrane?

Moški klubi: Čas je za odgovornost, ne le za deklaracije

Veliki moški klubi v Sloveniji morajo nehati gledati na ženske selekcije kot na strošek ali nadležno obveznost. Ženska ekipa pod okriljem prvoligaša ne sme biti le "priloga" na spletni strani, temveč integralni del kluba z lastno strategijo in tržno vrednostjo. V Evropi je ženski oddelek del identitete in ponosa, pri nas pa se moški klubi vedejo, kot da bi jim dekleta odžrla kos kruha. Čas je, da licenčni pravilnik postane neizprosen: kdor želi igrati na najvišjem nivoju, mora imeti resno, organizirano in financirano žensko selekcijo. Brez bližnjic in fiktivnih sodelovanj na papirju.

NZS: Več kot le miloščina v obliki opreme

Nogometna zveza Slovenije se rada pohvali s projekti, a čas je za neposredno finančno in strukturno injekcijo. Podpora v minimalni finačni podpori in v obliki desetih žog in kompleta dresov je žaljiva – to je gašenje ognja z naprstnikom vode. Če želi NZS pokazati, da jih ženski nogomet res zanima, naj vzpostavi sklad za nove sredine.

Nagradite tiste, ki že leta držijo glavo nad vodo v nemogočih pogojih, in omogočite vstop novim tako, da jim neposredno financirate profesionalnega trenerja in uporabo infrastrukture. Zakaj so dekleta še vedno tretjerazredni državljani na lastnih stadionih, kjer imajo prednost pri terminih vse moške selekcije, od veteranov do selekcije U-8?

Marko Terlikar
info@golavt.com

Objavljeno:

Bodite na tekočem z najnovejšimi novicami in zanimivimi posodobitvami

Carpediem d.o.o.