Golavt

Slovenski ženski nogomet se nahaja v paradoksalnem stanju. Na eni strani reprezentanca trka na vrata evropske elite, vrh SŽNL pa je vsebolj izenačen. Drugo mesto, ki vodi v Evropo, je ligi vdihnilo adrenalin in prestiž. Vsem klubom, ki so trenutno aktivni, gre vsa čast. Vi ste tisti, ki z neštetimi urami prostovoljnega dela držite luč prižgano. Brez vašega dokazovanja in rivalstva, ki spodbuja rast, ženskega nogometa pri nas preprosto ne bi bilo.

A če smo brutalno iskreni: gradimo nebotičnik na močvirju. Medtem ko se elita bori za naslov, se v ozadju dogaja sistemski osip, ki ga nihče ne upa naglas poimenovati.

Zakaj mlade igralke zapuščajo nogomet po študiju? Razkrivamo načrt za sistem 10 + 10, aktivacijo industrijskih mest in nujen konec instant članskih ekip. - Golavt
© Marko Terlikar

Past "večnih poražencev" in manko izkušenj

Največja težava ni le pomanjkanje denarja, ampak pomanjkanje prihodnosti. Dekleta pridno trenirajo v selekcijah U13, U15 in U17, ko pa pride čas za prestop med članice, se sistem sesuje. Nogometašica zgornjega dela klubov po končanem študiju kopačke obesijo na klin. Zakaj? Ker je konkurenca za mesto v članski ekipi večja, raje zaključijo z nogometom, kot da bi se pridružile kakšnemu klubu z dna lestvice. Obratno pa velja za igralke, ki igrajo v klubih spodnjega dela, saj visoki porazi niso motivacija.

Na splošno manjka izkušenih nogometašic, še posebej v spodnjem delu lestvice, ki bi bile mentorice mlajšim. Brez teh "vodičk" na igrišču so ekipe, ki v člansko ligo vstopijo "čez noč" – zgolj zato, ker so dekleta prerasla kadetski staž – vržene v ogenj brez zaščite. To ni razvoj; to je nogometni masaker, ki ubija voljo do igre.

Kje so izginili mestni in industrijski velikani?

Poglejmo dejstva. Imamo enotno ligo z 11 klubi, a kje so tisti, ki so ligo nekoč delali močno? Kje sta osemkratne državne prvakinje Krka in dvokratne prvakinje Rudar Škale? Novo mesto in Velenje sta bila trdnjavi, danes pa sta le bleda spomina. Nedopustno je, da od 12 mestnih občin se igra ženski nogomet le v Ljubljani, Murski Soboti in Kopru. V ligi je ŽN Maribor, ampak igra večina tekem Staršah.

Slovenija ima nekaj močnih industrijskih središč – Novo mesto, Celje … Največja podjetja iz teh središč bi z vložkom, ki je v primerjavi z moškim nogometom zanemarljiv, lahko ustvarila stabilna okolja, kjer bi igralke videle dolgoročno kariero, ne le popoldanski hobi.

Rešitev: Načrt 10 + 10 in "Infrastrukturni davek"

Če želimo, da ženski nogomet postane mainstream, potrebujemo sistemski presek:

1. Sistem 10 + 10 (minimum 8 + 8): Potrebujemo dve ligi. 

Prva liga in druga razvojna liga, kjer bi se lahko kalili novi klubi ter obstoječi klubi, ki jim še manjka dovolj kakovosti. Zmaga v drugi ligi mora postati dosegljiva, da se povrne samozavest.

2. Pritisk na občine: 

Ni dovolj le apelirati na mesta. Vsaka občina v Sloveniji, ki želi javna sredstva za nogometno infrastrukturo (umetno travo, reflektorje, tribune), mora izpolnjevati "žensko kvoto". Če gradite stadion za javni denar, mora imeti na njem dom tudi ženska ekipa s piramido U13, U15 in U17. Brez deklet ni asfalta in ni trave.

3. Konec "instant" članskih ekip

NZS mora uvesti pravilo zaporednosti. Članska ekipa ne more nastati iz nič. Klub mora dokazati kontinuirano delo v mlajših selekcijah, preden dobi vstopnico za članski nogomet.

Marko Terlikar
info@golavt.com

Objavljeno:

Bodite na tekočem z najnovejšimi novicami in zanimivimi posodobitvami

Carpediem d.o.o.