Julija, lahko začneva čisto na začetku – kako se spominjate svojih prvih nogometnih korakov?
Moja nogometna pot se je začela že pri petih letih, ko so me starši vključili v »Petelinčke«, nogometno dejavnost v okviru vrtca.
Ste že kot otrok sanjali o tem, da boste nekoč profesionalna nogometašica?
Že kot otrok sem spoznala, da mi je nogomet zelo prirasel k srcu, in od nekdaj sem si želela postati profesionalna nogometašica.
Kdo je bil tisti trener ali trenerka, ki je imel največji vpliv na vaš razvoj?
Hvaležna sem vsem trenerjem, ki so me spremljali na moji nogometni poti, saj me je vsak od njih nekaj novega naučil.Posebej bi izpostavila dve trenerki, ki me spremljata že od začetka in še danes – Tanjo Lekić in Ramizo Seferović. Od nekdaj mi stojita ob strani, verjameta vame in se trudita zame. Naučili sta me vztrajnosti in tega, da nikoli ne obupam. Veliko sta mi dali tako na igrišču kot zunaj njega, zato sem jima izjemno hvaležna.
Seveda pa ne smem pozabiti na svojega trenutnega trenerja Žigo Grgasovića. Čeprav sodelujeva šele kratek čas, sem hitro spoznala, da je trener, ki daje svoj maksimum za ekipo in mu je mar za vsako posameznico.
Nogomet je še vedno pogosto dojeman kot bolj moški šport. Kako ste se kot mlada igralka spopadali s tem izzivom?
Kot deklica sem pogosto občutila čudne poglede s strani fantov, ki so menili, da nogomet ni za deklice. Danes, ko je minilo že nekaj let, se mi zdi, da je teh stereotipov vedno manj.
Kako je prišlo do vašega prestopa v zagrebški Agram? Vas je bilo sprva kaj strah?
Ker v moji okolici ni bilo primerne selekcije, sta trenerki iskali klub, ki bi bil bližje kot prejšnji in dovolj kakovosten. Ob prestopu sem seveda občutila nekaj strahu, saj sem vedela, da bo to velika sprememba.
Kakšni so bili vaši prvi vtisi ob igranju v tujini? Je bila to velika sprememba?
Na začetku je bila sprememba velika – zaradi drugačnega jezika, mentalitete in načina igranja. A vse je bilo precej lažje, saj so me v klubu zelo lepo sprejeli.
Katere ključne razlike ste opazili med slovenskim in hrvaškim nogometnim okoljem?
Med slovenskim in hrvaškim nogometom je kar nekaj razlik. Hrvaški nogomet je močneje podprt znotraj države, liga pa je bolj konkurenčna in kakovostna kot slovenska. Menim, da hrvaška liga dosega zelo visok nivo.
Kaj ste se v Agramu naučili, kar vam koristi še danes – tako na igrišču kot zunaj njega?
Naučila sem se igrati in trenirati pod visokim pritiskom. Poleg tega sem spoznala, kako pomembna je povezanost ekipe tako na igrišču kot izven njega.
Kaj vas je spodbudilo k vrnitvi v domovino in k ponovnemu igranju za Krim?
Vrnitev v domače okolje mi je predstavljala olajšanje. Krim je bil tudi moj prejšnji klub, s katerim imam zelo dobre izkušnje. Vesela sem, da sem se vrnila, saj sem v domačem okolju srečna. Poleg tega sem si želela, da bi prve članske korake naredila prav v Sloveniji.
Kako bi ocenili svoje predstave v tej sezoni? Ste zadovoljni z napredkom?
Glede na to, da gre za mojo prvo člansko sezono, sem zadovoljna. Seveda pa se zavedam, da imam še veliko prostora za napredek.
Katera tekma vam je najbolj ostala v spominu in zakaj prav ta?
Tekma proti Gažonu, saj sem na tej tekmi dosegla svoj prvi zadetek s škarjicami.
Kaj vam trenutno predstavlja največji izziv v igri?
Vedno mi je izziv zmagati in izpolniti naloge, ki sem si jih zadala pred tekmo.
Na katerih področjih bi si želeli še dodatno napredovati – tehnično, taktično, fizično ali mentalno?
Na vseh področjih, saj nogomet zahteva celostno pripravljenost.
Kako ocenjujete napredek ekipe skozi sezono? Kaj bi še lahko izboljšali kot kolektiv?
Zelo sem ponosna na ekipo in zadovoljna z delom, ki ga opravljamo. Vem pa, da smo sposobne še več. Vesela sem, da smo se lahko kosale tudi z močnejšimi klubi.Mislim, da bi morale biti bolj zbrane pri zaključkih.
Po porazu s Primorjem je boj za peto mesto izgubljen. Kako gledate na preostanek sezone?
Čeprav smo izgubile boj za peto mesto, smo lahko zelo ponosne nase. Pokazale smo, da smo srčna in borbena ekipa, ki vedno da vse od sebe.
Vas igranje v tujini še vedno mika? Bi si želeli preizkusiti še kakšno drugo ligo?
Seveda, igranje v tujini me zelo mika. Rada bi se preizkusila v eni od najmočnejših lig na svetu.
Kje se vidite čez pet let – tako športno kot osebno?
Čez pet let se še vedno vidim v nogometu – upam, da v eni izmed najmočnejših lig na svetu.
