Tjaša Tibaut: Od prvih korakov do legende ženskega nogometa
Tjaša Tibaut je ime, ki je postalo sinonim za ženski nogomet v Sloveniji. S svojo izjemno kariero, ki vključuje osemh državnih naslovov s Pomurjem (zdajšnjo Muro) in enega z Olimpijo, ter impresivno statistiko 338 zadetkov na 337 tekmah v slovenski prvi ligi, je Tjaša pustila neizbrisen pečat v zgodovini slovenskega nogometa.
V tem ekskluzivnem intervjuju se ozremo na njeno bogato kariero, izzive, s katerimi se je soočala, in njen pogled na prihodnost ženskega nogometa v Sloveniji. Tjaša nam odkrito spregovori o svojih začetkih, vzponih in padcih ter o tem, kako je uspela ohraniti visoko raven igre skozi vsa ta leta. Njene besede in izkušnje bodo nedvomno navdih mnogim mladim nogometašicam, ki šele začenjajo svojo pot.
Tjaša, zaključili ste svojo nogometno kariero. Kako se počutite ob tej pomembni življenjski prelomnici?
O zaključku kariere razmišljam že zadnjih nekaj let. Na ta trenutek sem bila že precej pripravljena oziroma sem v teh nekaj letih nogomet že postopoma spuščala iz svojega življenja. Z letošnjim letom sem dokončno dobila odgovore na to, na kakšen način lahko v največji meri doprinesem svojemu namenu. Igra enostavno ni več izziv in me ni izpopolnjevala tako, kot me je izpopolnjevala vloga trenerke v zadnjem letu. Čeprav je bilo težko spustiti vlogo, ki me je spremljala skoraj celo življenje, se v tem trenutku počutim predvsem svobodno.
Končno lahko to poletje namenim tudi drugim prioritetam v življenju.
Danes je manj predsodkov glede tega, da dekleta igrajo nogomet. Kako je bilo v vašem obdobju in kdo vas je navdihnil, da ste se začeli ukvarjati z nogometom? Lahko opišete, kako se je vaša nogometna pot začela?
Ne spomnim se točno, kdo bi me navdihnil, ker naj bi nogomet najraje igrala takoj po tem, ko sem shodila. Do takrat moj spomin ne seže. Vse, kar vem, je, da sem ga igrala, kadar sem imela priložnost. Moja nogometna pot se je začela na šolskem igrišču, doma in kjerkoli smo imeli možnost se poditi za žogo. Največ predsodkov je bilo s strani starejših, vrstniki pa so me hitro sprejeli, ko so ugotovili, da obvladam nogomet.
V svoji karieri ste igrali za Pomurje (današnjo Muro), Olimpijo in Ljubljano. Kako bi opisali svoje izkušnje pri vsakem od teh klubov?
O tem bi lahko napisala knjigo. (smeh) V Pomurju sem igrala najdlje in osvojila največ naslovov. Pomurje je tudi moj domači klub, kar pomeni, da sem resnično vztrajala in igrala s srcem za ekipo ter za vsakokrat višji in boljši rezultat.
Za odhod v Olimpijo sem se odločila, ker sem potrebovala spremembo in nove izzive. ŽNK Ljubljana zame pomeni mojo nogometno izpopolnitev v vlogi igralke ter uvod v nekaj, kar bo v večji meri zaznamovalo mojo drugo kariero – vzgoja in usmerjanje talentov in potencialov.
Kdo ali kaj je bil vaš največji navdih med kariero?
Moj največji navdih je bil pokazati družbi, da tudi ženske zmoremo in znamo igrati nogomet. Navdihovale so me predvsem vse ženske, ki so igrale nogomet, ter ekipe, ki so igrale lep, napadalen nogomet.
Kateri trener je imel največji vpliv na vaš razvoj kot igralke in zakaj?
Največji vpliv sta imela Bojan Jančar iz Pomurja in Urša Žganec iz ŽNK Ljubljana. Pod vodstvom Bojana Jančarja smo s Pomurjem osvojile največ lovorik, pod vodstvom Urše Žganec pa sem spoznala, kaj sem celo kariero iskala in potrebovala, da sem se dokončno izpopolnila kot igralka. Obema sem neizmerno hvaležna.
Kako ste usklajevali nogometno kariero s svojimi osebnimi obveznostmi in življenjem zunaj igrišča?
Do leta 2019, oziroma dokler sem študirala, sem imela dve prioriteti v življenju: izobrazbo in nogomet. Po letu 2019 sem se povsem predala športu na vseh nivojih. Usklajevanje je potekalo tako, da sem se v večji meri odpovedala vsemu drugemu in se posvetila samo tema dvema stvarema. Torej, tipična in močno ciljno usmerjena karieristka. (smeh)
Kako pomembna je bila podpora vaše družine, prijateljev in soigralk pri vašem uspehu?
Priznam, da sem si tekom kariere želela še več podpore in pomoči. Je pa res, da brez njih ne bi dosegla vsega, kar sem dosegla. Morda se tega nisem tako močno zavedala tekom kariere, sem pa njihov prispevek začela zelo močno ceniti in spoštovati v zadnjih letih svoje kariere, ko sem se ozrla nazaj in videla, kaj vse sem dejansko dosegla.
Katere vrednote in nauke ste pridobili skozi svojo nogometno kariero in kako so oblikovali vašo osebnost?
Srčnost, vztrajnost, pogum, odločnost, potrpežljivost, samozavest, disciplina, predanost, odgovornost, ekipni duh, sprejemanje in ciljna usmerjenost. Vse to me je naučil šport in te lastnosti sem v največji meri razvila zaradi nogometa.
Osvojili ste osem državnih naslovov z ŽNK Pomurjem (zdajšnjo Muro) in enega z Olimpijo. Kateri od teh naslovov vam je najbolj pri srcu in zakaj?
Zame sta daleč največ vreden in najbolj pomemben prvi naslov ter prva pokalna lovorika, ker sta to enostavno prva in si ju zapomniš za vedno.
V sezoni 2015/16 ste bili najboljša strelka v ligi z 42 zadetki. Kaj vam je ta dosežek pomenil?
Ta dosežek je bil samo še en od postavljenih ciljev in izzivov v moji karieri, čeprav ni bil tako izpopolnjujoč kot osvajanje naslovov ter napredek v igri in rezultatu. Večino kariere sem bolj uživala v vlogi asistente, kot pa nekoga, ki zabija gole.
Odigrali ste 337 tekem v slovenski prvi ligi in dosegli 338 zadetkov. Kako vam je uspelo ohraniti tako visoko raven igre skozi vsa ta leta?
Ko sem enkrat dosegla nivo, kjer sem začutila konstantnost v učinkovitosti, to ni bilo več tako težko. Moja vztrajnost kot igralke je bila ravno iskanje odgovorov na vprašanje, kako biti dosledno uspešna in učinkovita. Obstajajo posebna orodja, tehnike in načini, ki sem jih sama nezavedno uporabljala večino kariere in za katere menim, da so prirojeni. Ozavestila sem jih v zadnjih letih in začela tudi zavestno uporabljati. Zaradi tega sem lahko ohranjala in nadgrajevala svojo učinkovitost v igri, kljub svojim letom in ekipi, ki ni bila vedno favorit.
Verjamem pa, da bi bila še boljša in uspešnejša, če bi imela izkušnje in znanje, kot ga imam zdaj, že na začetku kariere, če bi imela možnost prej postati profesionalka ter vključiti orodja in tehnike za uspeh že od začetka. Kljub temu, da je bila motivacija na precej nižjem nivoju in igranje ter rezultati več niso bili izziv, sem uspela ohraniti nadpovprečno raven učinkovitosti v primerjavi s prejšnjimi leti.
Katera tekma v vaši karieri vam je najbolj ostala v spominu in zakaj?
Več tekem mi je ostalo v spominu, vendar najbolj spominjske so tiste, ki so prinesle zgodovinske rezultate, kot so osvojitev lovorik ter najboljši klubski in reprezentančni rezultati na mednarodnem nivoju. Na primer, tekme dodatnih kvalifikacij za velika tekmovanja ter obe tekmi za uvrstitev med 16 najboljših klubov v Ligi prvakov.
Kateri gol v vaši karieri vam je najbolj ostal v spominu in zakaj?
Najbolj mi je ostal v spominu prvi gol za reprezentanco na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo do 17 let.
Imate impresiven rekord z le sedmimi rumenimi kartoni v karieri. Kako vam je uspelo igrati tako disciplirano?
Moja pomembna vrednota je poštenost (pravičnost), poleg tega sem precej empatična. To pomeni, da nikoli nisem igrala grobo z namenom, da oškodujem nasprotnico, ampak vedno z namenom, da na pošten in korekten način pridobim žogo ter pomagam ekipi do pozitivnega rezultata.
Vaš reprezentančni debi je bil 26. avgusta 2007 proti Islandiji. Kakšni so vaši spomini na to tekmo in kako bi opisali svoje izkušnje igranja za slovensko reprezentanco, kjer ste odigrali 51 tekem in dosegli osem zadetkov?
Iskreno, prve tekme se sploh ne spomnim (smeh). Igranje za reprezentanco mi je bilo v velik ponos. V zadnjih nekaj letih pa je moja motivacija začela padati predvsem zaradi občutka manjvrednosti in pomanjkanja spoštovanja do nogometašic ter naše zavzetosti in srčnosti v tem športu.
Po vseh teh letih in uspehih v Sloveniji, na tujem pa le za kratek čas v Italiji in Islandiji? So bile kakšne priložnosti, ki jih niste izkoristili, in zakaj?
Po srednji šoli sem imela možnost igrati na Islandiji, vendar sem dala prednost študiju v Sloveniji. V tujini sem zaigrala leta 2020, v spomladanskem delu v Italiji v Serie A, poleti pa še na Islandiji, vendar se je moja zgodba obakrat hitro zaključila zaradi pandemije.
Ali obstaja kakšen poseben trenutek ali anekdota iz vaše kariere, ki bi jo želeli deliti z nami?
Moji najlepši trenutki so bili prelomnice oziroma prvi in največji uspehi.
Če se malo odmakneva od vaše nogometne poti, kako vidite razvoj ženskega nogometa v Sloveniji? Kaj menite, da bi bilo treba še izboljšati?
Ženski nogomet se sicer razvija, vendar menim, da bi napredek lahko bil še hitrejši. Že kar nekaj časa čutim, da imamo veliko neizkoriščenega potenciala, ki bi ga lahko bolje in hitreje izkoristili s pomočjo večje podpore s strani odgovornih organizacij, gospodarstva in politike.
Kaj bi svetovali mladim nogometašicam, ki šele začenjajo svojo kariero?
Naj sledijo svojim sanjam in poiščejo prave ljudi na njihovi poti do ciljev; predvsem kadar začutijo, da želijo narediti korak naprej v karieri, izboljšati svoj nastop, biti učinkovitejše ter optimalno rasti in se razvijati tako kot športnice kot osebe.
Kako želite, da vas navijači in širša javnost zapomnijo kot nogometašico?
Želim, da si me zapomnijo kot pogumno, pošteno, borbeno in predano ekipno igralko z visoko ciljno usmerjenostjo, ki je želela družbi pokazati, da tudi ženske znamo igrati zelo dober in lep nogomet.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost po končani nogometni karieri? Bi radi ostali povezani z nogometom na kakršen koli način?
Tekom svoje kariere sem pridobila ogromno znanja in izkušenj, ne samo nogometnih, ampak tudi življenjskih. Sem zelo analitičen tip, kar pomeni, da sem vsak svoj (ne)uspeh temeljito analizirala in vedno iskala načine, kako biti boljša. Kot igralka sem lahko vplivala le na svoj nastop, kot trenerka pa je moj vpliv definitivno večji.
Konstantno stremim k rasti, razvoju in boljšim rezultatom, kar pogosto zahteva izhod iz cone udobja in uporabo nekonvencionalnih pristopov pri prenosu znanja. Vsaka družba ima svoje posebnosti, kar velja tudi za Slovenijo. Moj namen je razvijati in vzgajati srčne, zdrave in uspešne športnike in športnice, pri čemer se trenutno nagibam k bolj individualnemu pristopu.
Zavedam se edinstvenosti vsakega športnika, kar pomeni, da je pot do uspeha pri posameznikih različna. Moj cilj je pomagati tistim, ki si želijo postati najboljša verzija sebe in konstantno izražati svoj maksimalni potencial ter jim s tem pomagati doseči osebne cilje na kateremkoli področju.
Tjaša, hvala za prijeten pogovor. Želim vam vse dobro v prihodnosti. Bi za konec še kaj dodali?
V zadnjem obdobju sem močno začutila in tudi dobila potrditve, da sta za večji uspeh ključni tako moška kot ženska energija. Medsebojno spoštovanje ter vključevanje žensk v moške kolektive in moških v ženske kolektive sta po mojem mnenju ključna za optimalnejšo rast in hitrejši razvoj tako pri individualnem kot ekipnem športu.
