Lana Šernek: Za uspeh v nogometu se je treba marsičemu odreči
Nogometna pot Lane Šernek je zgodba o vztrajnosti, ljubezni do igre in naravnem voditeljstvu, ki se je kalilo že na igriščih med fanti. Od prvih korakov v NK Jakob do ključnih izkušenj v Murski Soboti, je Lana zgradila profil igralke, ki je danes nepogrešljiv steber mariborske ekipe. Njena potrditev ni prišla le z goli in zmagami, temveč tudi s kapetanskim trakom okoli roke, ki ga nosi z odgovornostjo, kakršno redko vidimo pri tako mladih športnicah. V današnjem intervjuju raziskujemo, kaj se skriva za podobo neustrašne borke na igrišču. Lana nam razkriva, kako je doživela preskok v zahtevno člansko konkurenco in zakaj so bile odrekanja, kot so izpuščeni rojstni dnevi in prosti dnevi, vredna vsake minute na zelenici. Njena iskrenost o lastnih rezervah in želji po napredku v komunikaciji kaže na zrelost, ki Mariboru vliva optimizem za spomladanski del sezone. Poleg nogometnih taktik in ambicij po igranju v tujini pa spoznavamo tudi Lano izven belih črt. Je dekle, ki potrebuje tri budilke za jutranje vstajanje, a na igrišču nikoli ne zamudi pravega trenutka. Skozi pogovor nas popelje v zakulisje slačilnice ŽNK Maribor, kjer vlada prava kemija, hkrati pa nam s kančkom humorja zaupa, zakaj je njena največja "specialnost" pravzaprav nerodnost v vsakdanjem življenju.
Se še spomnite trenutka, ko ste se leta 2016 prvič srečali z nogometno žogo? Kaj vas je takrat tako pritegnilo, da ste ostali na igrišču vse do danes?
Prvič sem se srečala z žogo že dve leti prej, ko sem igrala za fantovsko ekipo NK Jakob. Že od takrat me je pritegnilo ekipno sodelovanje in pa zabava ob igranju.
Vaša pot vas je vodila skozi različne klube in selekcije. Katera postaja na tej poti vas je najbolj izoblikovala kot igralko?
Najbolj me je izoblikovala postaja v ŽNK Mura. Tam smo bile res dobra generacija in sem se tam veliko naučila.
Prehod iz dekliških lig v člansko konkurenco je za mlado igralko vedno velik izziv. Kako ste vi doživeli ta preskok v fizičnem in taktičnem smislu?
Ta preskok mi je bil super, saj je članska liga močnejša in se moraš bolj boriti, zato mi je veliko boljše kot pri mlajših selekcijah.
Ste se morali v tem času čemu odreči, da ste danes tukaj, kjer ste?
Da, veliko prostega časa sem porabila za treninge, izpustila veliko rojstnih dni prijateljev, ampak je vredno, saj si v prihodnosti želim dosegati zastavljene cilje.
Če bi se lahko vrnili v leto, ko ste se prvič srečali z nogometom, in si dali en nasvet, kaj bi si sporočili?
Sporočila bi si, naj se ne obremenjujem s tem, kar drugi mislijo.
Se spomnite trenutka, ko ste izvedeli, da boste prav vi postali kapetanka ekipe? Kakšen je bil vaš prvi odziv – ponos, presenečenje ali morda rahel strah pred odgovornostjo?
Da, bila je tekma proti Primorju. Bila sem rahlo nervozna, ampak vesela, da mi trener toliko zaupa.
Pravijo, da ima kapetanski trak svojo specifično težo. Vas ta vloga kdaj obremeni, sploh v težkih trenutkih na igrišču, ko se zdi, da so vse oči uprte v vas?
Ne, ni mi problem, v bistvu o tem sploh ne razmišljam med samo tekmo, saj vedno pomagam ekipi in jo spodbujam po svojih najboljših močeh tudi, ko nisem kapetanka.
Kot kapetanka imate najboljši vpogled v utrip ekipe. Kako bi ocenili dosedanji potek letošnje sezone za ŽN Maribor?
Rekla bi, da smo zanimiva in mlada ekipa. Zelo se razumemo med sabo in na treningu ter tekmi je res super energija. Vidi se, da se trudimo in si želimo napredka.
Ste s svojimi igrami v jesenskem delu zadovoljni ali čutite, da so določeni segmenti vaše igre, kjer imate še veliko rezerv?
Z večino tekem v jesenskem delu sem zadovoljna. Je pa nekaj tekem, za katere mislim, da bi morala dati več od sebe.
Kateri element svoje igre bi si v spomladanskem delu najbolj želeli nadgraditi?
Več komunikacije na igrišču.
Kako bi opisali sodelovanje s trenerko Katarino Gadnik? Kakšen pečat daje ekipi in kakšen je njen slog vodenja?
Sodelovanje s Katarino Gadnik je res odlično; sem zelo vesela in ponosna na to, da je naša trenerka. Na treningih, ki so zelo dobri, vlada zelo dobra energija in vzdušje. Njen slog vodenja je meni osebno zelo všeč, saj zelo dobro delamo na treningih, na tekmah pa je res sproščeno vzdušje in nas res dobro vodi.
Vzdušje v ekipi je ključno za uspeh. Kako bi opisali kemijo v mariborski slačilnici? Se družite tudi izven igrišča?
Kemija med nami je super, res se veliko družimo tudi izven igrišča.
Kaj so vaša glavna pričakovanja za spomladanski del prvenstva? Kje vidite Maribor ob koncu sezone?
Pričakovanja so realna, in sicer da ostanemo na 7. mestu.
Katera soigralka v slačilnici poskrbi za največ smeha in kdo je tisti "DJ", ki ima včasih precej nenavaden glasbeni okus?
Za največ smeha in za glasbo poskrbi Ana Marija Kršljin Stojič, ki pa ima po mojem mnenju odličen okus za glasbo.
Imate v ekipi kakšno soigralko, s katero se na terenu razumeta praktično brez besed?
Na terenu in tudi izven njega se najbolj razumeva in sodelujeva prav z Ano Marijo, saj se dobro razumeta in je zato sodelovanje z njo na igrišču enostavno in učinkovito.
Kako se kot kapetanka odzovete v trenutkih, ko ekipi ne gre vse po načrtih? Kako dvignete soigralke?
Poskusim jih dvigniti tako, da jih spodbujam in sama dam še več od sebe.
Kakšni so vaši osebni cilji v nogometu v naslednjih treh do petih letih?
Želim si igranja v tujini, saj je nogomet drugje po svetu bolj razvit.
Vas mika preizkušnja v tujini ali bi raje najprej pustili neizbrisen pečat v domačem prvenstvu? Igranje za slovensko reprezentanco je verjetno tiha želja vsake nogometašice. Kako vi gledate na to priložnost?
Sem vesela, da sem v tem trenutku lahko z reprezentanco WU19 na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo v San Marinu.
Če bi lahko spremenili eno stvar v slovenskem ženskem nogometu, kaj bi to bilo?
Mogoče to, da bi bilo več igralk in večja konkurenca.
Kateri svetovni klub je tisti, ob katerem vam vedno zaigra srce, ko ga gledate po televiziji?
Pri moških je to Real Madrid, ki ga redno spremljam in pogledam vse tekme. Pri ženskah pa ima po mojem mnenju najboljšo igro Barcelona, ampak tekem ne spremljam redno.
Če bi se morali opisati s tremi besedami na igrišču in tremi besedami izven njega – bi bila to ista oseba ali se v trenutku, ko prestopite belo črto, v vas prebudi povsem drug značaj?
Definitivno se v meni nekaj prebudi, ko stopim na igrišče, ampak značaj je isti na igrišču in izven njega.
Jutranja ptica ali nočna sova? Kako se začne vaš običajen dan in ali potrebujete tri budilke, da vstanete za šolo ali trening?
Sem bolj nočna sova, saj se zjutraj zelo težko zbudim in potrebujem vsaj tri budilke, da vstanem.
Ko odložite kapetanski trak in sezujete kopačke – kdo je takrat vaša največja opora in družba izven igrišča?
Največja opora sta mi definitivno starša in pa fant, ki mi vedno stojijo ob strani in me podpirajo.
Imate kakšen talent ali hobi, za katerega sploh ne vemo? Morda igrate instrument, rišete ali ste mojstrica v videoigrah?
Moj talent je to, da sem zelo nerodna, saj vse polijem, razbijem in se v vsako stvar zaletim.(smeh)
Ste tip osebe, ki mora zmagati tudi pri povsem preprostih igrah, kot so Človek ne jezi se ali karte s prijatelji? Greste tudi tam "na nož"?
Da, zelo sem tekmovalna in moram vsepovsod zmagati.
Kaj vas najbolj sprosti po stresni tekmi? Je to popolna tišina, druženje s prijatelji ali morda kakšna dobra serija ali dober film?
Najbolj me sprosti druženje s fantom in gledanje serije.
Predstavljajte si: sodnik vam po krivem pokaže karton. Bi mu zadevo poskusili razložiti 'po štajersko' ali bi raje samo globoko vdihnili in šteli do deset?
Definitivno bi me zanimal razlog za karton, ampak če mi ne bi želel razložiti vzroka, bi samo odšla stran.
Hvala za pogovor, želim vam vse dobro na nogometnih zelenicah in izven njih. Bi za konec še kaj dodali?
