Nogomet ni le igra, temveč način življenja – to najbolje dokazuje Daša, vztrajna in ambiciozna igralka ajdovskega Primorja, ki v letošnji sezoni blesti kot najboljša strelka svoje ekipe. Čeprav njena primarna vloga ni zabijanje golov, je z 11 zadetki po petih krogih v vrhu lestvice strelk, ob tem pa ostaja ključna vezistka pri boju za uvrstitev med najboljše štiri ekipe slovenskega ženskega nogometa.
Njena zgodba je posebna, ker dokazuje, da lahko z vztrajnostjo, disciplino in ljubeznijo do športa dosežeš velike cilje – tudi brez klasičnih vzornikov. Od otroških dni, ko se je s fanti podila za žogo, do danes, ko je eden izmed stebrov Primorja, jo zaznamujejo predanost, hitra prilagoditev različnim vlogam in stalna želja po napredku. Prav trener Andi Mamić je prepoznal njen potencial in jo iz obrambe premaknil v vezno linijo, kjer se počuti najbolje in največ doprinese ekipi.
V tem ekskluzivnem intervjuju 22-letna vezistka razkriva, kako se je rodila njena ljubezen do nogometa, zakaj ji futsal pomeni neprecenljivo dopolnitev, ter kako uspešno usklajuje študij s športno kariero. Spregovorila je tudi o ambicijah glede igranja v tujini, dolgoročnih ciljih ter o življenju izven igrišča, kjer ostaja pozitivna, družabna in polna energije.
Daša, kako ste se sploh zaljubili v nogomet? Kdo vas je navdušil za ta šport?
Nogomet me je pritegnil že v otroštvu, ko sem bila vedno obkrožena s fanti. Ker so večinoma igrali nogomet, sem se jim pridružila, da smo se lahko igrali skupaj.
Ste imeli kakšnega vzornika v otroštvu – nogometašico ali nogometaša, po katerem ste se zgledovali?
Nikoli nisem imela izrazitega vzornika. Pri vsakem mi je bilo všeč kaj drugega, jaz pa sem se želela naučiti vsega.
Kako je potekal vaš prehod iz mlajših selekcij v člansko ekipo?
Uf, od tega je minilo že dolgo časa, tako da se iskreno ne spomnim več natančno. Mislim, da sem hitro prešla na višji nivo, saj se je bilo treba prilagoditi spremembi, če sem želela igrati. Takrat sem imela tudi trenerja, ki je od mene kmalu po vstopu med članice zahteval odgovornejšo igro, zato sem se tega navadila.
Trenutno najboljša strelka Primorja v tej sezoni
Trenutno ste najboljša strelka Primorja – ste pričakovali takšen strelski učinek, glede na to, da niste klasična napadalka?
Ne. Moja osnovna naloga kot vezistke ni zabijanje golov, vendar v situaciji ne bom brcnila mimo (smeh). Načeloma sem bolj usmerjena v razvijanje igre kot v doseganje golov, vendar sem zadovoljna z izidom.
Kako bi opisali občutek, ko ste po petih krogih že pri enajstih zadetkih in si tretje mesto na lestvici strelk delite z Ano Milović?
Na zadetke sem ponosna, a moja realizacija še ni takšna, kot bi morala biti. Upam, da me ekipa popelje do novih priložnosti za zadetke, a me to ne obremenjuje. Nabiramo zmage, ne golov. Je pa res, da ni zmage brez golov.
Kako ste zadovoljni s svojimi predstavami na uvodnih tekmah letošnje sezone?
Do zdaj še nismo igrali težkih tekem, tako da prave preizkušnje še prihajajo. Z nekaterimi deli igre sem zadovoljna, v drugih pa imamo še veliko prostora za izboljšave. Mislim, da iz tekme v tekmo rastemo in se učimo.
Spored tekem vam je nekoliko šel na roko, saj ste se najprej pomerili z ekipami z nižjega dela lestvice. Bi se s tem strinjali?
Se strinjam. To nam je dalo možnost postopne priprave in več časa za povezovanje. Tako se iz tekme v tekmo izboljšujemo in upam, da bomo pripravljeni, ko bo šlo najbolj zares.
Kakšna je vaša ocena nedavnega srečanja proti Krimu?
Tekma je bila zahtevna, a smo pokazale karakter in disciplino. Zelo pomembno je, da smo znale ostati mirne in zmagati tekmo kljub slabši predstavi.
Primorje je z zmago na Krimom prevzelo vodstvo na lestvici. Koliko vam pomeni, da ste v koraku z najboljšimi?
Kot sem že omenila, do pravih preizkušenj še prihajamo. Rezultat zdaj nima velike vloge pri končni razporeditvi, a sem ponosna na ekipo. Mislim, da je to lahko dodatna motivacija za klub.
Kje vidite glavne prednosti Primorja, da vam letos lahko uspe preboj med najboljše štiri ekipe in posledično nastop v ligi za prvakinje?
Predvsem v tem, da imamo dobro povezanost, veliko energije ter mlado in ambiciozno ekipo, ki si želi dokazati.
Menite, da je letošnje prvenstvo bolj izenačeno kot v preteklih sezonah, ko je bila Mura precej suverena?
Mislim, da je Mura vseeno precej suverena. Vsaka ekipa kdaj greši, kar se jim je zgodilo z Radomljami. Zaradi tega mislim, da niso nič slabši kot pretekla leta. Je pa res, da ostale ekipe rastejo in se približujejo, tako da zna biti kar zanimivo.
Novi trener Andi Mamić vas je iz obrambe premaknil v vezno linijo, čeprav ste v preteklosti igrali predvsem kot osrednja branilka z občasnim pomikom naprej. Kje se na igrišču počutite najbolje?
Od nekdaj sem se najbolje počutila v vezni liniji, kjer sem dala ekipi največ. Tako imam več svobode in v nogometu spet zelo uživam.Zdi se, da skupaj z Barbaro Kralj in kapetanko Marijo Capuder predstavljate ogrodje ekipe. Kako sami gledate na to vlogo? Ta vloga mi odgovarja. Moramo razigravati ekipo in ji vlivati pozitivno energijo. Mislim, da to dokaj dobro delamo.
Katere spremembe je trener Mamić vnesel v primerjavi s Petrom Kristanom – tako v načinu dela kot v sami taktiki?
Andi Mamić daje več poudarka na treningih na igralne oblike in sodelovanje igralk. Pusti nam več svobode in nas sili v več razmišljanja.
V katerih elementih igre menite, da imate še največ prostora za napredek?
Če govorim zase – v igri ena na ena. Moram si upati v dribling, a v pravem trenutku, da ne zaustavljam igre. Če govorim za ekipo, pa nam manjka še več čutenja ena druge. Se pravi bolj usklajeno delovanje.
Če bi morali izbrati eno svojo soigralko, ki bi jo opisali kot »srce ekipe«, katera bi to bila in zakaj?
Rekla bi, da je to Barbara Kralj. Ima veliko izkušenj in punce jo spoštujemo. V igri dela vse na polno, kar spodbudi tudi ostale, da ravnamo enako.
Kakšni so vaši osebni cilji in cilji Primorja za letošnjo sezono?
Osebno želim čim več prispevati k ekipi – v smislu asistenc, golov in razvijanja kombinatorne igre. Ekipa pa ima jasen cilj – uvrstitev med najboljše štiri.
Poleg nogometa igrate tudi futsal – kaj vas je pritegnilo k temu športu?
Futsal je bolj dinamičen, tehničen in poln hitrih odločitev. Prav tako se igra v dvorani v času zime, ko ni nogometnih tekem. Tako ostajam v formi čez celo sezono.
Katere prednosti vam igranje futsala prinaša pri nogometu?
Izboljšal mi je tehniko, pregled igre in reakcijski čas. Na manjšem prostoru se naučiš razmišljati in igrati hitreje.
Če bi se morali odločiti le za en šport – futsal ali nogomet – kaj bi izbrali in zakaj?
Ne vem, če bi se lahko odločila. Ravno zato sem šla iz Olimpije v Primorje, kjer mi te odločitve ni bilo treba sprejeti.
Prihodnost in dolgoročni cilji
Razmišljate o možnosti igranja v tujini? Katera liga bi vam bila najbolj privlačna?
Da, zagotovo razmišljam tudi o tej opciji, vendar sem s trenutnim položajem zadovoljna. Najprej želim končati fakulteto, potem pa se bom odločila, kakšna bo prihodnost.
Kakšni so vaši dolgoročni cilji – nogomet, futsal ali morda kaj tretjega?
Tega ne bi znala napovedati. Iz dneva v dan imam drugačne želje, saj se okoliščine stalno spreminjajo. Ne želim se omejiti, zato si puščam odprte vse možnosti.
Kdo je Daša izven igrišča? Kako bi se opisali v treh besedah?
Vztrajna, ambiciozna in pozitivna.
Katere osebne lastnosti so vam najbolj pomagale, da ste prišli do trenutne ravni?
Vztrajnost, disciplina in delavnost. Ko si nekaj zadam, to želim doseči na vsak način.
Kaj najraje počnete v prostem času, ko niste na igrišču?
Rada se družim s prijatelji. Sicer ob fakulteti in treniranju mlajših fantov redkeje najdem prosti čas, a kar ga ostane, ga najraje preživim v družbi.
Kako vaši bližnji gledajo na to, da ste tako predani športu?
Ker sem pridna na fakulteti, mojih staršev ne moti predanost športu. Še dodatno me podpirajo, saj vedo, koliko mi šport pomeni. Pa naj gre za tek, kolesarjenje, nogomet ali kaj drugega – ob vseh dosežkih me vedno pohvalijo.
Kako usklajujete športne obveznosti s šolo?
Ponavadi je fakulteta dopoldne, potem pa grem na trening malih in nato še na svoj trening. Velikokrat sem v časovni stiski in zamujam na aktivnosti, a skušam biti čim bolj organizirana, da se to ne dogaja prepogosto.
Če nogomet ne bi bil del vašega življenja, kaj menite, da bi počeli?
Verjetno bi se vseeno našla v kakšnem drugem športu, ker si sebe brez gibanja težko predstavljam.
Če bi lahko za en dan zamenjali vlogo z drugo športnico ali športnikom, koga bi izbrali in zakaj?
Zanimivo vprašanje. Verjetno s kakšnim profesionalnim nogometašem ali nogometašico, saj me zanima, kako je biti na najvišjem nivoju in ali bi bila tega sposobna.
Daša, hvala za prijeten pogovor. Za konec pa – kako bi želeli, da se vas bralci zapomnijo po tem pogovoru?
Sem zelo aktivna in družabna oseba, zato – če se kdo želi družiti – lahko skupaj kaj odšportamo! (smeh)