Golavt

Ana Milović je na slovenskih nogometnih zelenicah poznano ime. Svoj pečat je 24-letna napadalka pustila kot najboljša strelka kar 4 zaporednih sezon SŽNL, preden jo je konec leta 2023 ustavila poškodba. V sezoni 2021/22 na 19 tekmah zabila kar 66 golov.

Golgeterka, ki se sicer dobro znajde tudi v zvezni vrsti, je tudi članica slovenske izbrane vrste, za katero je zbrala 32 nastopov, zadela pa 3 gole. Kariero je pričela v Radomljah, v članskem nogometu pa se je uveljavila v dresu Olimpije. V tej sezoni jo ponovno spremljamo v slovenski ligi, potem ko je pol prejšnje sezone preigrala v praški Slaviji, to pa je bil njen drugi odhod v tujino – kratko obdobje je preživela v črnogorski Breznici. Kot poletna novinka v Muri, ki v zadnjih sezonah kraljuje vrhu slovenskega ženskega nogometa, je hitro spet zablestela, nazadnje proti ŽNK Ljubljana, kjer je dosegla vse štiri gole za zmago svoje ekipe, in ŽNK Žalec Trbovlje s kar sedmimi goli.

Ana se v intervjuju predstavi kot samozavestna, a preprosta, igralka, ki si vedno želi biti še boljša in se ne ustraši odgovornosti. Verjame v vztrajnost in trdo delo, toda najde čas tudi za druge stvari kot nogomet, tako za prijatelje kot študijske obveznosti.

Ana Milović: Golgeterka, ki spet blesti na domačih zelenicah - Golavt
© Sal Lavrenčič

Kakšni so bili vaši nogometni začetki?

Vedno sem igrala nogomet z vrstniki oz. sosedi, prijatelji na igrišču zadaj za šolo. Zares sem pa začela v Radomljah pri ene 14, 15 letih, se pravi zadnji letnik U15.

Mlajša leta ste preživeli v atletskih vodah. Kako ste se odločili za preskok v nogomet?

Za preskok iz atletike v nogomet sem se odločila, ker sem zelo rada igrala nogomet že prej, in vedno so me vsi prepričevali, da začnem igrati nogomet. Potem sem res enkrat šla v Radomlje na trening in mi je bilo tako všeč, da sem v bistvu kar začela. Sem pa prvi dve leti ali pa leto dni še vedno tekla atletiko in igrala nogomet, ampak mi je bila atletika takrat še prioriteta.

Ste v otroštvu imeli nogometnega vzornika ali vzornico? Ga/jo imate mogoče zdaj?

Moj vzornik je že od majhnih nog isti in to je Lionel Messi.

Nedavno ste se spet preizkusili v tujini. Kako je bilo v Pragi? Kaj je odločilo, da ste se za prestop v tujino odločili malenkost kasneje kot nekatere druge igralke?

V Pragi je bilo v bistvu v redu, bila je dobra izkušnja. Je bilo veliko dobrih trenutkov, pa tudi slabših. Začela sem odlično, takoj zadevati gole, potem pa se je trener odločil, da me ne bo dal igrati. Ne vem, kakšen je bil razlog. Malo kasneje pa sem se odločila iti, ker sem imela tudi poškodbo križne vezi in je bilo to treba sanirati.

Kako to, da ste se odločili za povratek v Slovenijo in prav za Muro? Vas je privabila želja po evropskih tekmovanjih?

Ker sem želela, da igram. Za Muro sem se odločila, ker sem tako v Sloveniji, sem doma in pa zato, ker se igra Evropa.

Pred odhodom v tujino ste igrali za Olimpijo, zdaj za Muro. Kako doživljate to menjavo klubov? Prestopi med kluboma so sicer pogosti, vseeno pa sta to kluba, ki sta v preteklih sezonah vzpostavila neke vrste rivalstvo.

Ja, sem igrala za Olimpijo. Menjavo klubov v bistvu doživljam čisto normalno, ne čutim nobenega pritiska glede tega. Zadovoljna sem, srečna sem zdaj v Muri. Mislim, da smo super ekipa, da lahko veliko pokažemo in da imamo še zelo veliko manevrskega prostora za napredek.

Poznani ste kot izjemna napadalka, a smo vas videli igrati tudi bolj proti sredini igrišča. Kje se najbolje počutite?

Ja, poznana sem kot napadalka, rada pa igram tudi na sredini igrišča, kot neka lažna devetka, lažna desetka, se pravi kot prednja vezna. Najbolje se pa počutim kot prednja vezna, ker imam največ prostora, lahko se gibam po celotnem igrišču.

Po hujši poškodbi pri Olimpiji ste se odlično vrnili. Kako ste doživljali to obdobje in kaj bi svetovali igralkam v podobni situaciji?

Definitivno je to obdobje eno, ki te naredi veliko močnejšega, tako psihično, mentalno, kot fizično. Jaz mislim, da sem se nazaj vrnila veliko boljša, pripravljena, kot pa sem bila kadarkoli prej.

Je pa normalno, da je to težko obdobje, ker se ti takrat podre cel svet in moraš začeti vse znova. Igralkam v podobni situaciji bi svetovala, da ostanejo močne, da ne odnehajo in da naj samo trenirajo dalje, ker se vsako poškodbo da pozdraviti.

Po poškodbi Špele Kolbl ste prevzeli kapetanski trak. Kako gledate na to vlogo in odgovornost?

Definitivno je to zelo velika vloga in tudi zelo velika odgovornost. Moram povedati, da tega nisem pričakovala. Trener se je pač tako odločil – on ve, zakaj. Zdi se mi, da sem prevzela odgovornost, in to je tisto, kar je najbolj pomembno.

Večkrat ste že zaigrali za slovensko reprezentanco. Kaj vam pomeni nastopati za Slovenijo? Si želite še večje vloge?

Definitivno je nastopanje za slovensko reprezentanco nek privilegij, nekaj, na kar moraš biti ponosen. Vedno si želim igrati za slovensko reprezentanco.

Z eno najboljših slovenskih nogometašic Ano Milović smo se pogovorili o njeni nogometni poti, povratku v Slovenijo in tudi o življenju izven nogometa. - Golavt
© Sal Lavrenčič

Sal Lavrečič
sal.lavrencic@golavt.com

Objavljeno:

Bodite na tekočem z najnovejšimi novicami in zanimivimi posodobitvami

Carpediem d.o.o.